ATLETIKA
Dr. Aleksander Lorenčič, predsednik AK Cestno podjetje Ptuj
„Atletika je moja velika ljubezen“
Aprila letos je predsedniško funkcijo v Atletskem klubu Cestno podjetje Ptuj prevzel dr. Aleksander Lorenčič, doktor zgodovinskih znanosti in nekdanji uspešni atlet. Kot atlet je svoje največje uspehe dosegel v mladinski kategoriji, kjer je tekmoval v tekih od 200 do 400 metrov in osvajal kolajne na državnih prvenstvih. Skupaj z vrstniki, ki so se mu tudi pridružili pri vodenju kluba, pa je večkrat postal državni prvak v štafetnih tekih 4 krat 100 metrov in 4 krat 400 metrov. Sicer pa je tridesetletni Lorenčič zaposlen na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, trenutno pa med drugim pripravlja znanstveno monografijo o tranziciji slovenskega gospodarstva v letih 1990-2004.
Kaj vas je kot zgodovinarja napeljalo na to, da ste se odločili spoprijeti se z izzivom vodenja ptujskih atletov?
„Vodenje ptujskega atletskega kluba, enega najuspešnejših športnih kolektivov v Mestni občini Ptuj, mi predstavlja izziv, prav tako pa mojim prijateljem in sodelavcem v vodstvu kluba. Pomeni tudi umik od mojega profesionalnega dela, kar je dobrodošlo, posebej ker gre za nekaj, kar me veseli in polni z energijo. Atletika je bila od sedmega razreda osnovne šole moja velika ljubezen in na nek način še vedno traja. Pripadnost atletiki je ostala tudi v času, ko sem aktivno prenehal s treningi. Zdaj počasi razmišljam o veteranski atletski karieri, ki sledi po petintridesetim letu dopolnjene starosti. Poleg tega bi želel klubu vrniti nekaj tistega, česar sem bil deležen v času, ko sem aktivno treniral. Največ mi pomenijo številna prijateljstva in vezi, ki bodo ostala vse življenje. Za razliko od mnogih drugih športnih kolektivov, delovanje atletskega kluba temelji na vrednotah solidarnosti in pretoka znanja ter izkušenj od trenerjev na atlete.“
Kako ste si v novem vodstvu kluba razdelili delo?
„Brez kompetentne ekipe, ki mi bo pomagala voditi klub, razvoj in napredek nista možna. Gre za izrazito timsko delo. Podpredsednik kluba je postal Rok Vertič, univerzitetni diplomirani profesor športne vzgoje, ki se med drugim ukvarja z raziskavami v atletiki in bo skrbel za prenos vrhunskega atletskega znanja v trenažni proces. Vloga tajnika in tistega, ki poskrbi za vse potrebno v moji odsotnosti, pripada Alešu Bezjaku, univerzitetnemu diplomiranemu profesorju športne vzgoje, ki je že več let profesionalni trener v klubu. Mojca Gramc, univerzitetna diplomirana profesorica športne vzgoje, bo skrbela za razvoj atletskega podmladka in za povezavo z osnovnimi šolami, ki so ključne za pomoč pri iskanju atletskih talentov. V vodstvu kluba pa so še David Hameršak, Borut Kostanjevec, dr. med. in mag. Boris Ramot. Slednja sta predstavnika staršev, kar je novost, skrbela pa bosta za boljšo komunikacijo med atleti, starši in klubom. Po mojem mnenju so bili starši do sedaj premalo vključeni v delo kluba. Vodstvo kluba mora omogočiti čim boljše pogoje za svoje atlete, pri tem pa čim manj obremeniti njihove starše.“
V kakšnem stanju ste prevzeli klub od prejšnje ekipe, ki jo je osem let vodil Dejan Dokl, sedaj uspešen atletski veteran v klubu?
„Prejšnje vodstvo je svoje delo opravilo zelo dobro, kar je vidno na več področjih. Klub je v dobrem stanju, naša ekipa pa ima dobre temelje za delo v prihodnje. S prejšnjim vodstvom smo prijatelji, njihovi nasveti in predlogi pa so več kot dobrodošli.“
Kako pa boste dosedanje delo kluba nadgradili in katere so vaše prioritete?
„Osnovno poslanstvo kluba je delo z otroki in mladimi. Atletska šola Mirka Vindiša trenutno šteje približno 80 otrok, kar je lepa številka, vsekakor pa jo želimo povečati in v nekaj letih podvojiti. Tega cilja ne bo lahko doseči, sploh glede na to, ker na Ptuju vlada velika konkurenca med športi, ki se potegujejo za svoj naraščaj. Poleg tega želimo veteransko in rekreativno atletiko približati občanom. Za njih pripravljamo program, ki bo prilagojen starosti in sposobnosti, vseboval pa bo raznolikost atletske vadbe, poseben poudarek pa bo tudi na družabni komponenti. Glede tekmovalne atletike imamo cilj v klub pripeljati čim več talentov in z njimi strokovno delati. Trenutno ima klub 11 kategoriziranih atletov, želimo si jih še več. Izkoristil bi to priložnost in povabil vse, ki imajo radi atletiko, da se nam brez oklevanja pridružijo z začetkom novega šolskega leta.“
Pa razpolaga klub z zadostnim številom usposobljenega trenerskega in strokovnega kadra, da bi dosegli zastavljene cilje?
„Klub ima vrhunski trenerski in vaditeljski kader. Prav trenerski kader je njegovo veliko bogastvo in temelj za uspehe v prihodnosti. Talenti se brez kvalitetnega kadra ne morejo ustrezno razvijati. Poleg dveh profesionalnih trenerjev, Gorazda Rajherja in Aleša Bezjaka, ki sta »steber« kluba in brez katerih si delo v klubu težko predstavljam, bi omenil dve starosti ptujskih atletskih trenerjev, Franca Ivančiča in Milana Cimermana, ki sta živi zakladnici trenerskih izkušenj in modrosti. Ob njih pa ni nič manj pomembna vloga trenerk in vaditeljic v Atletski šoli Mirka Vindiša, s katerimi otroci spoznajo osnove atletike predvsem skozi igro. To so Mojca Gramc, Hedvika Korošak, Maja Simonič, Barbara Gačnik in Urška Horvat. Pomaga jim tudi Niko Kokot. Gre za predšolske in osnovnošolske otroke prvih dveh triad, starejši osnovnošolci pa večinoma že trenirajo pod taktirko Aleša Bezjaka.“
Poleg talentov in trenerjev je za uspehe potrebna še ustrezna atletska infrastruktura.
„Za njo lahko rečem, da je na Ptuju solidno poskrbljeno, zaradi izgradnje športne dvorane pa nam grozi izguba metališča, ki je locirano na pomožnem nogometnem igrišču, kjer je načrtovana dvorana. Od Mestne občine Ptuj v tem primeru pričakujemo zagotovitev ustreznih nadomestnih prostorov, saj imamo v zadnjem času na Ptuju celo vrsto odličnih in zelo perspektivnih metalcev (Dejan Dokl, Rok Grdina, Aljaž Ramot, Arne Korsika, Veronika Domjan, Melani Hentak, …), ki dosegajo kolajne na državnih prvenstvih in širše, zato si zaslužijo ustrezne vadbene pogoje.“
Kako pa v kriznih časih klub shaja v finančnem pogledu?
„Poleg Mestne občine Ptuj je Cestno podjetje Ptuj naš ključni financer. Kljub krizi vztrajajo z nami, kar nam in našim atletom seveda veliko pomeni in smo hvaležni.“
Večji del prve poletne tekmovalne sezone je za vami. Kakšna je vaša ocena, tudi seveda v luči vnovične udeležbe najboljše ptujske atletinje Nine Kolarič na svetovnem prvenstvu in olimpijskih igrah? Katere atlete in rezultate bi še izdvojili?
„Zelo smo veseli, da se je Nini uspelo uvrstiti na letošnje svetovno prvenstvo in da je hkrati izpolnila tudi normo za olimpijske igre prihodnje leto v Londonu. Nikoli ni nihče niti za trenutek podvomil v to, da je sposobna skočiti normo. Nina ogromno trenira in vse podreja atletiki, zato ji iz srca privoščim. Poleg nje gredo vse čestitke in zahvala njenemu dolgoletnemu trenerju Gorazdu Rajherju, ki tako rekoč živi za atletiko in je dal ogromno ptujski atletiki in širše. Nini želim veliko sreče in čim daljše skoke na svetovnem prvenstvu. Sicer pa je zelo nehvaležno izpostavljati, saj vsak je vsak atlet ali atletinja, ki trenira in tekmuje po svojih najboljših močeh, šampion. Cela vrsta mladih atletov je zelo perspektivnih in imajo vse pogoje, da se razvijejo v vrhunske atlete. Atleti in atletinje, od najmlajših selekcij vse do veteranov, so se v letošnji sezoni zelo izkazali in si zaslužijo odlično oceno. O tem več kot prepričljivo priča podatek, da so letos na državnih prvenstvih in pokalnih tekmovanjih (zimska in poletna sezona do tega trenutka) osvojili približno 60 kolajn. Samo v poletni sezoni do tega trenutka že več kot 30 kolajn, od tega 6 na državnem članskem prvenstvu, kar je velik uspeh. Če moram izpostaviti, je poleg članske kategorije, kjer so, ob prvi violini Nini Kolarič, zelo uspešni še Rok Grdina, Dejan Dokl, Urška Škerget, Tina Čačilo, Mitja Horvat (trenutno je žal poškodovan) in Laura Pajtler, zelo uspešna tudi veteranska sekcija, kjer atleti posegajo po najvišjih uvrstitvah na evropskih in svetovnih prvenstvih. V pionirski selekciji izstopata Maja Bedrač in Veronika Domjan, ki sta v svojih disciplinah tudi državni rekorderki. Ob njiju je v pionirski kategoriji še kopica perspektivnih atletov in atletinj z naslovi državnih prvakov. Prav tako je v mladinski kategoriji veliko odličnih atletov in atletinj, pri čemer gre omeniti odličnega mladega šprinterja Aljaža Brleka in atletinji Nastjo Klajnšek ter Nušo Turk. Marca smo se po zaslugi Dejana Dokla in častnega člana kluba Marka Sluge veselili medalj na veteranskem evropskem prvenstvu, pred kratkim sta se z medaljo s svetovnega veteranskega prvenstva vrnila Brane Komelj in Marko Sluga. Zelo pa nas je razveselila tudi paraolimpijka Tatjana Majcen Ljubič, ki je postavila nov svetovni rekord v metu krogle. Prav zato bomo z nestrpnostjo čakali na njen nastop na paraolimpijskih igrah prihodnje leto v Londonu. Kot omenjeno, bo udeleženka olimpijskih iger prihodnje leto tudi Nina Kolarič. Dva nastopa na krovnem športnem tekmovanju pa je za naš klub zavidljiv uspeh. Poleg atletov bi izpostavil bi še organizacijo treh večjih tekmovanj v juniju in mitinga minulo nedeljo, kjer bi se za pomoč in potrpežljivost posebej rad zahvalil sodniški sekciji pod vodstvom Stanislava Krajnca in vodji financ, Mariji Pralija.«